Ali bi bil Shvov katalizator primeren za redukcijo P2NP s katalitsko transferno hidrogenizacijo?
Question Shvos katalizator
- Thread starter 41Dxflatline
- Start date
Verjetno ne.
P2NP ni dovolj polaren, da bi lahko deloval, na splošno pa je katalitično hidrogeniranje nenasičenih nitrostirenov zelo težavno, raje uporabite druge metode. Menim, da bi bila dvostopenjska redukcijska shema boljša od večinoma uporabljene NaBH4/Cu, recimo najprej reducirati dvojno vez, alken v alkan in nato nitro v amin.
P2NP ni dovolj polaren, da bi lahko deloval, na splošno pa je katalitično hidrogeniranje nenasičenih nitrostirenov zelo težavno, raje uporabite druge metode. Menim, da bi bila dvostopenjska redukcijska shema boljša od večinoma uporabljene NaBH4/Cu, recimo najprej reducirati dvojno vez, alken v alkan in nato nitro v amin.
Uporabljam NaBH4/Cu, vendar mi ni prijetno kupovati NaBH4 stalno ali v večjih količinah, saj je v zadnjem času dobil nekaj pozornosti, ker ga je FDA uvrstila na svoj seznam za poseben nadzor.
Kaj pa nikelj Urushibara kot katalizator pri hidrogeniranju z mikrovalovi, kot je podrobno opisano tukaj: https://www.designer-drug.com/pte/12.162.180.114/dcd/chemistry/mw.cth.html če deluje nikelj Raney, bi moral delovati tudi nikelj Urushibara?
Kaj pa nikelj Urushibara kot katalizator pri hidrogeniranju z mikrovalovi, kot je podrobno opisano tukaj: https://www.designer-drug.com/pte/12.162.180.114/dcd/chemistry/mw.cth.html če deluje nikelj Raney, bi moral delovati tudi nikelj Urushibara?
Urushibara je duh, ki šepeta po prašnih sobanah kemije, skupaj z Akaborijem in nekaterimi drugimi je izmuzljiv, morda celo mitski . Enorožce so videli pogosteje kot delujočega Urushibara, to je vse, kar vem.
Po mojem vedenju lahko dvojno vezavo alkena z SnCl2/HCl v etil acetatu odlično reducirate do nitroalkana in TO bi moralo biti mogoče brez težav reducirati s katalizatorji iz žlahtnih kovin.
Prosim, upoštevajte drugo možnost kot strokovno ugibanje, moram jo poiskati, da se prepričam. SnCl2 deluje 100 %, kot je bilo povedano.
Težava na splošno je, da pri redukciji dvojne vezi Michaelova adicijska reakcija na intermediat tekmuje z redukcijo, če so pogoji nevtralni ali alkalni.
Imate prav, da so količine NaBH4, uporabljene pri redukciji s CuSO4, sramotne. Mora obstajati način, kako to zmanjšati.
Po mojem vedenju lahko dvojno vezavo alkena z SnCl2/HCl v etil acetatu odlično reducirate do nitroalkana in TO bi moralo biti mogoče brez težav reducirati s katalizatorji iz žlahtnih kovin.
Prosim, upoštevajte drugo možnost kot strokovno ugibanje, moram jo poiskati, da se prepričam. SnCl2 deluje 100 %, kot je bilo povedano.
Težava na splošno je, da pri redukciji dvojne vezi Michaelova adicijska reakcija na intermediat tekmuje z redukcijo, če so pogoji nevtralni ali alkalni.
Imate prav, da so količine NaBH4, uporabljene pri redukciji s CuSO4, sramotne. Mora obstajati način, kako to zmanjšati.
- By 41Dxflatline
Očitno lahko z uporabo nikljeve soli, raztopljene v raztopini amoniaka, in cinka v prahu na kraju samem izvedete redukcijo, podobno Urushibari. Obstaja tudi Al/Ni, ki naj bi deloval brez amoniaka, samo z nemineralno kislino. Vendar je donosnost nizka (30 %), kar pa zame ni pomembno. Najprej bom poskusil z Al/Ni.
To reakcijsko metodo za P2P v Amph sem poskusil večkrat, saj mi je bilo rečeno, da bo dala do 80 % izkoristek, in lahko vam povem, da je to očitno popolna neumnost, izkoristki pa so smešno nizki. Prepričan sem, da ne bo dobro delovala na P2NP, saj alkalni pogoji, kot je bilo povedano prej, niso ugodni za prvi korak.
Kisli Al/Hg seveda deluje in z dobrimi izkoristki, vendar je reakcijski volumen velik in reakcija je tako nasilna, da ne poznam nikogar, ki bi si upal obdelati več kot 100 g Amph naenkrat (in ti so poročali tudi, da včasih vse odpihne do stropa - zaradi tega so to počeli samo zunaj),
Al/Ni in kislina, to je samo še ena različica Urushibara, kislina iz Al naredi vodik, ki naj bi napolnil Ni, ki naj bi bil v obliki nanodelcev, in teoretično to seveda deluje, vendar iskreno povedano, ne vidim, da bi to delovalo brez tlačne posode in zelo čistih reagentov ter velikega dela sreče.
Zato bo vsaka reakcija za redukcijo P2NP, ki se začne bazično (alkalno), imela zelo nizke izkoristke (razen če se stanje izboljša z dodatkom ogromne količine SiO v obliki silikagela, ki je bil pred uporabo kalciniran pri temperaturi do 800 °C). Strogo brezvodni pogoji. To bo reakcija v suspenziji, ki pa preprečuje nastanek Michaelsove stranske reakcije. (800 °C za SiO je enostavno doseči v mikrovalovni pečici.)
Ostane vprašanje, ali bo ta sistem zmanjšal nastali nitroalkan. Ne vem.
Vendar bi bilo vredno poskusiti, orecipitirati CuCl2 ali sulfat na SiO in to kalcinirati ter nato dodati P2NP v metanol/ksilen, segreti do vrenja in dodati NaBH4 v obrokih, 4 do 5 molskih ekvivalentov.
Menim, da to deluje, saj NaBH4 pri povišani temperaturi tvori adicijsko spojino z metanolom, ki je popolnoma primerna za redukcijo dvojne vezi, silikagel preprečuje stranske reakcije, baker pa omogoča nitroredukcijo.
Boljša izbira bi bila uporaba nanodelcev Cu2FeO4 na silikagelu (priprava je preprosta).
Če pa želite nekaj brez NaBH4, okej, kot rečeno, obstaja SnCl2/HCl, ki se dobro obnese, SnCl2 pa se lahko pripravi in situ iz kositra in HCl.
Nato zmanjšajte nitro z nečim drugim, obstaja več možnih načinov, vendar reakcije žal ne delujejo samo zato, ker je nekdo napisal, da delujejo, ali ker bi si človek res želel, da bi delovale, saj so tako enostavne in uporabljajo samo tisto, kar je pri roki. Tudi sam sem v preteklosti padel na to in na koncu sem obžaloval zapravljanje denarja, časa in predhodnikov ter gojil goreče sovraštvo do kemikov na fotelju, ki iz zraka in z malo znanja, a veliko razmišljanja o željah izsesajo izmišljene reakcije in rezultat objavijo na spletnih forumih, kot da so to dejansko naredili (ali pa so napisali članke v revijah druge ali tretje stopnje, ki imajo v imenu pogosto "komunikacije" ali "pisma").
Upam, da se zavedate, da lahko pri redukciji P2NP nastane cela vrsta različnih spojin, odvisno od pogojev in temperature ter topil in od tega, kaj je reducent. Na primer SnCl2 v metanolu ali etanolu daje popolnoma drugačen produkt (alkiliran), kot če bi to storili v etil acetatu, ki daje alkan. Odpravljanje težav brez resne analitične opreme in znanja je iz tega razloga praktično nemogoče.
V mislih imam še en način, za katerega menim, da je zelo obetaven za redukcijo nitroalkenov, alkalnih oksimov, nitrilov in še nekaterih drugih, vendar ga želim najprej preizkusiti sam, oprostite. Rezultate bom objavil, če jih bo mogoče zabeležiti, saj sem to vedno počel. Najprej pa potrebujem nekaj P2NP, če kdo v EU želi podariti 50 g ali 100 g, ne bi rekel ne. To je drag hobi, če človek ničesar ne prodaja, jaz pa ne prodajam. Ne pritožujem se, samo dejstvo.
Kisli Al/Hg seveda deluje in z dobrimi izkoristki, vendar je reakcijski volumen velik in reakcija je tako nasilna, da ne poznam nikogar, ki bi si upal obdelati več kot 100 g Amph naenkrat (in ti so poročali tudi, da včasih vse odpihne do stropa - zaradi tega so to počeli samo zunaj),
Al/Ni in kislina, to je samo še ena različica Urushibara, kislina iz Al naredi vodik, ki naj bi napolnil Ni, ki naj bi bil v obliki nanodelcev, in teoretično to seveda deluje, vendar iskreno povedano, ne vidim, da bi to delovalo brez tlačne posode in zelo čistih reagentov ter velikega dela sreče.
Zato bo vsaka reakcija za redukcijo P2NP, ki se začne bazično (alkalno), imela zelo nizke izkoristke (razen če se stanje izboljša z dodatkom ogromne količine SiO v obliki silikagela, ki je bil pred uporabo kalciniran pri temperaturi do 800 °C). Strogo brezvodni pogoji. To bo reakcija v suspenziji, ki pa preprečuje nastanek Michaelsove stranske reakcije. (800 °C za SiO je enostavno doseči v mikrovalovni pečici.)
Ostane vprašanje, ali bo ta sistem zmanjšal nastali nitroalkan. Ne vem.
Vendar bi bilo vredno poskusiti, orecipitirati CuCl2 ali sulfat na SiO in to kalcinirati ter nato dodati P2NP v metanol/ksilen, segreti do vrenja in dodati NaBH4 v obrokih, 4 do 5 molskih ekvivalentov.
Menim, da to deluje, saj NaBH4 pri povišani temperaturi tvori adicijsko spojino z metanolom, ki je popolnoma primerna za redukcijo dvojne vezi, silikagel preprečuje stranske reakcije, baker pa omogoča nitroredukcijo.
Boljša izbira bi bila uporaba nanodelcev Cu2FeO4 na silikagelu (priprava je preprosta).
Če pa želite nekaj brez NaBH4, okej, kot rečeno, obstaja SnCl2/HCl, ki se dobro obnese, SnCl2 pa se lahko pripravi in situ iz kositra in HCl.
Nato zmanjšajte nitro z nečim drugim, obstaja več možnih načinov, vendar reakcije žal ne delujejo samo zato, ker je nekdo napisal, da delujejo, ali ker bi si človek res želel, da bi delovale, saj so tako enostavne in uporabljajo samo tisto, kar je pri roki. Tudi sam sem v preteklosti padel na to in na koncu sem obžaloval zapravljanje denarja, časa in predhodnikov ter gojil goreče sovraštvo do kemikov na fotelju, ki iz zraka in z malo znanja, a veliko razmišljanja o željah izsesajo izmišljene reakcije in rezultat objavijo na spletnih forumih, kot da so to dejansko naredili (ali pa so napisali članke v revijah druge ali tretje stopnje, ki imajo v imenu pogosto "komunikacije" ali "pisma").
Upam, da se zavedate, da lahko pri redukciji P2NP nastane cela vrsta različnih spojin, odvisno od pogojev in temperature ter topil in od tega, kaj je reducent. Na primer SnCl2 v metanolu ali etanolu daje popolnoma drugačen produkt (alkiliran), kot če bi to storili v etil acetatu, ki daje alkan. Odpravljanje težav brez resne analitične opreme in znanja je iz tega razloga praktično nemogoče.
V mislih imam še en način, za katerega menim, da je zelo obetaven za redukcijo nitroalkenov, alkalnih oksimov, nitrilov in še nekaterih drugih, vendar ga želim najprej preizkusiti sam, oprostite. Rezultate bom objavil, če jih bo mogoče zabeležiti, saj sem to vedno počel. Najprej pa potrebujem nekaj P2NP, če kdo v EU želi podariti 50 g ali 100 g, ne bi rekel ne. To je drag hobi, če človek ničesar ne prodaja, jaz pa ne prodajam. Ne pritožujem se, samo dejstvo.
SnCL2/HCl je vsekakor pravi način za pridobivanje oksima glede na članek, ki sem ga prebral (od mojega zadnjega prispevka), izkoristki so zelo visoki in vsi reagenti so lahko dostopni . Zavedam se, da je etilacetat ključnega pomena, sicer boste dobili ketoksim, vendar se zdi, da sama reakcija poteka pri sobni temperaturi in da lahko na vrh prilepite povratni hladilnik in vam ni treba skrbeti za to kot Al/Hg.
V Rhodijevem arhivu sta dva dokumenta o redukciji aldoksima na amin, ki se zdita preveč dobra, da bi bila resnična:
Tudi v tem primeru so reagenti lahko dostopni (izdelava amonijevega formata je trivialna), izkoristki pa visoki. Če deluje, se sprašujem, zakaj ta način ni priljubljen. Čeprav je bolj zamudna kot Al/Hg, ima nekatere prednosti.
V Rhodijevem arhivu sta dva dokumenta o redukciji aldoksima na amin, ki se zdita preveč dobra, da bi bila resnična:
Tudi v tem primeru so reagenti lahko dostopni (izdelava amonijevega formata je trivialna), izkoristki pa visoki. Če deluje, se sprašujem, zakaj ta način ni priljubljen. Čeprav je bolj zamudna kot Al/Hg, ima nekatere prednosti.
↑View previous replies…
- By OrgUnikum
Da, oksim seveda dobite s SnCl2 v EtOAc, se opravičujem, ker sem malo utrujen.
Redukcija oksima s, kot ste rekli, cinkovim/monijevim formatom ali katero koli drugo od znanih redukcij, pomembno je, da ste se znebili dvojne vezi brez Michaelove adicije.
Pogledati moram, zakaj antibody2 za redukcijo MDP2P-oksima ni uporabil cinkovega/monijevega formata, ampak kisel Al/Hg. Drug način za redukcijo oksima z dobrimi izkoristki je kovinski Na, staljen in fino razpršen v ksilenu, ki ga dodamo oksimu v ksilenu skupaj z nekaj alkohola. Potrebni so 3 do 4 molski ekvivalenti Na in nekoliko manj alkohola (n-butil ali EtOH).
Kovina Na je trivialna, poiščite Nurdrage na YouTubu. Vendar uporabite posodo iz SS in ne iz stekla. Na metal se razprši z uporabo Hershbergovega mešalnika - v bistvu SS-šibalke za jajca.
Pri tem mora biti vse precej brezvodno.
Kot rečeno, moram ugotoviti, ali ni kakšna težava z redukcijo cinka, nekaj se ne ujema.
Redukcija oksima s, kot ste rekli, cinkovim/monijevim formatom ali katero koli drugo od znanih redukcij, pomembno je, da ste se znebili dvojne vezi brez Michaelove adicije.
Pogledati moram, zakaj antibody2 za redukcijo MDP2P-oksima ni uporabil cinkovega/monijevega formata, ampak kisel Al/Hg. Drug način za redukcijo oksima z dobrimi izkoristki je kovinski Na, staljen in fino razpršen v ksilenu, ki ga dodamo oksimu v ksilenu skupaj z nekaj alkohola. Potrebni so 3 do 4 molski ekvivalenti Na in nekoliko manj alkohola (n-butil ali EtOH).
Kovina Na je trivialna, poiščite Nurdrage na YouTubu. Vendar uporabite posodo iz SS in ne iz stekla. Na metal se razprši z uporabo Hershbergovega mešalnika - v bistvu SS-šibalke za jajca.
Pri tem mora biti vse precej brezvodno.
Kot rečeno, moram ugotoviti, ali ni kakšna težava z redukcijo cinka, nekaj se ne ujema.
- By OrgUnikum
Ah da. To so še en primer čudne indijske kemije, za katero se zdi, da deluje samo v Indiji, enako kot Mg za reduktivne aminizacije. Tam mora biti nekaj čarobnega cinka.
Cink v članku imenujejo tudi katalizator, kar je očitno napačno in veliko pove o stopnji razumevanja organske kemije, ki jo morajo imeti avtorji. Če bi moral ugibati, bi rekel, da so verjetno študirali na avstralskih univerzah
. Zato mi je žal, da sem prepričan, da s cinkom pri redukciji oksimov ne boste dosegli ničesar.
Cink v članku imenujejo tudi katalizator, kar je očitno napačno in veliko pove o stopnji razumevanja organske kemije, ki jo morajo imeti avtorji. Če bi moral ugibati, bi rekel, da so verjetno študirali na avstralskih univerzah
. Zato mi je žal, da sem prepričan, da s cinkom pri redukciji oksimov ne boste dosegli ničesar.
- By OrgUnikum
Kabalka, G. W., Laila, G. M. H., & Varma, R. S. (1990). Selected reductions of conjugated nitroalkenes. Tetrahedron, 46(21), 7443-7457. doi:10.1016/s0040-4020(01)89059-1
Kabalka in njegova ekipa so prvovrstno zanesljivi.
Ni slabo, 90 %. Predlagam, da SnCl2 pripravite vnaprej, saj je priprava in situ precej eksotermna in zlahka privede do pobegov, ker je začetek reakcije SN - HCl zakasnjen. Če želite reakcijo opraviti in situ, dodajte ščepec živosrebrne soli, kar reši problem zakasnele reakcije in jo opravi takoj. Ščepec, konica noža zadostuje.
Zakaj ti indijski nesmiselni članki? Ne, niso tako neumni. Gre za patentno zakonodajo. V Indiji ni mogoče patentirati spojine, temveč le njeno sintezo. Seveda zahodne farmacevtske družbe v Indiji vlagajo patente, ki poskušajo zajeti VSE obstoječe in nekaj neobstoječih načinov izdelave novega zdravila. Tako včasih Indijci ne morejo izdelati generičnega zdravila samo zato, ker nimajo lastne sinteze, za katero bi lahko rekli, da jo uporabljajo. Tako so si ustvarili arzenal neznanih, preprostih sintez za osnovne stvari, ki so dovolj dobre za patent. V tovarni seveda uporabljajo najboljši način za to. In zato je treba biti pri indijskih in malezijskih izdelkih še posebej zelo previden.
Kabalka in njegova ekipa so prvovrstno zanesljivi.
Ni slabo, 90 %. Predlagam, da SnCl2 pripravite vnaprej, saj je priprava in situ precej eksotermna in zlahka privede do pobegov, ker je začetek reakcije SN - HCl zakasnjen. Če želite reakcijo opraviti in situ, dodajte ščepec živosrebrne soli, kar reši problem zakasnele reakcije in jo opravi takoj. Ščepec, konica noža zadostuje.
Zakaj ti indijski nesmiselni članki? Ne, niso tako neumni. Gre za patentno zakonodajo. V Indiji ni mogoče patentirati spojine, temveč le njeno sintezo. Seveda zahodne farmacevtske družbe v Indiji vlagajo patente, ki poskušajo zajeti VSE obstoječe in nekaj neobstoječih načinov izdelave novega zdravila. Tako včasih Indijci ne morejo izdelati generičnega zdravila samo zato, ker nimajo lastne sinteze, za katero bi lahko rekli, da jo uporabljajo. Tako so si ustvarili arzenal neznanih, preprostih sintez za osnovne stvari, ki so dovolj dobre za patent. V tovarni seveda uporabljajo najboljši način za to. In zato je treba biti pri indijskih in malezijskih izdelkih še posebej zelo previden.
↑View previous replies…
- By 41Dxflatline
SnCl2 kupujem, namesto da bi ga izdelal (98-odstotna čistost)
Ja, to sta ista dva Indijca, ki sta odgovorna za vse članke, v katerih trdita, da cinkov/monijev format lahko selektivno reducira aldoksime. Prav tako sta odgovorna za trditev, da to velja tudi za Mg. K. Abiraj in D. Gowda ne sodelujeta v dokumentih, v katerih se reducirajo azo spojine, v enem pa se imini reducirajo na sekundarne amine. Nič, kar bi me trenutno zanimalo. Nameraval sem elektroreducirati p2np vse do amina, vendar bom začel z oksimom, saj je tako ali tako vmesni produkt. Mislim, da lahko s spremembo ph tvorim tudi imine.
Zdi se, da Zn-Ni deluje na p2p-oksim, vendar so izkoristki slabi. Imam skoraj 1 kg glikidnega estra p2p, ki pa ne dela ničesar.
Ja, to sta ista dva Indijca, ki sta odgovorna za vse članke, v katerih trdita, da cinkov/monijev format lahko selektivno reducira aldoksime. Prav tako sta odgovorna za trditev, da to velja tudi za Mg. K. Abiraj in D. Gowda ne sodelujeta v dokumentih, v katerih se reducirajo azo spojine, v enem pa se imini reducirajo na sekundarne amine. Nič, kar bi me trenutno zanimalo. Nameraval sem elektroreducirati p2np vse do amina, vendar bom začel z oksimom, saj je tako ali tako vmesni produkt. Mislim, da lahko s spremembo ph tvorim tudi imine.
Zdi se, da Zn-Ni deluje na p2p-oksim, vendar so izkoristki slabi. Imam skoraj 1 kg glikidnega estra p2p, ki pa ne dela ničesar.
- By 41Dxflatline
Vrnil sem se k Zn-Ni (tistemu francoskemu patentu), saj smo se o njem pogovarjali že pred tangento o amonijevem formatu. Nisem imel v mislih p2p oksima, samo danes sem prevečkrat tipkal oksim. Dobro sem pregledal arhive forumov in tam je nekaj takih, ki pravijo, da je deloval na p2np, ti pa si rekel, da ne bo. Rekel sem, da bom poskusil, zdaj pa sem ugotovil, da ga bom prihranil za P2P.
- By OrgUnikum
Ni/cinek/amoniak(sol) je na P2P še slabši kot na karkoli drugega, saj je dialkilatni amfetamin glavni del zelo majhne količine izdelka. Ni/Zn deluje na enostavnih substratih, kot sta heksanon ali nitrobenzen. Toda P2P in njegovi derivati, imini, OOxime Nitro, karkoli je največja težava, saj je popolnoma nasičen kot molekula. Smešno je, da je tisto, za kar vsi menijo, da je preprosto, recimo izdelava amfetamina v dobrih izkoristkih in kakovosti, dejansko daleč najtežje. Meth, MDA, MDMA in drugi so veliko lažji.
Kakorkoli, v zadnjem letu sem za to zapravil preveč časa in prekurzorjev (saj mi je nekdo, za katerega sem mislil, da je pravi, zagotovil, da je dober). In nisem edini. Seveda pa ima vsak pravico do lastnih izkušenj in jaz nisem pridigar, govorim, kar vem, da drugim ne bi bilo treba delati napak, ki sem jih delal jaz in drugi. To počnem zato, ker si želim, da bi me takrat kdo opozoril. ne bom se prepiral o ničemer, imam boljše stvari za početi in spet sem porabil preveč časa že za govorjenje o stvareh, ki so znano sranje, namesto da bi bral in govoril o stvareh, ki so nepreverjene in obetavne.
In to bom storil zdaj. Bral bom o novih stvareh in jih preizkušal.
Se vidimo pozneje
Kakorkoli, v zadnjem letu sem za to zapravil preveč časa in prekurzorjev (saj mi je nekdo, za katerega sem mislil, da je pravi, zagotovil, da je dober). In nisem edini. Seveda pa ima vsak pravico do lastnih izkušenj in jaz nisem pridigar, govorim, kar vem, da drugim ne bi bilo treba delati napak, ki sem jih delal jaz in drugi. To počnem zato, ker si želim, da bi me takrat kdo opozoril. ne bom se prepiral o ničemer, imam boljše stvari za početi in spet sem porabil preveč časa že za govorjenje o stvareh, ki so znano sranje, namesto da bi bral in govoril o stvareh, ki so nepreverjene in obetavne.
In to bom storil zdaj. Bral bom o novih stvareh in jih preizkušal.
Se vidimo pozneje
Po številnih poskusih in raziskavah želim vse opozoriti, da je treba moje izjave na tem mestu jemati kot to, kar so, torej kot moje mnenje v trenutku objave, ki tako pogosto ni pravilno.
Zdaj zagotovo vem, da je P2NP mogoče reducirati v zelo dobrih izkoristkih, najprej s 5 ekvivalenti NaBH4 na silikagelu v brezvodnem IPA, čemur sledi dodatek 0,2 ekv. CuSO4.5H2O in še dva ekvivalenta Boro za zadnji korak do amina. Reakcija je dobro vodljiva in nadzorovana, zato jo je mogoče brez težav povečati na kg.
Zahvaljujem se tudi prijaznemu članu, ki mi je omogočil to raziskavo, saj mi je zagotovil potreben P2NP.
Zdaj zagotovo vem, da je P2NP mogoče reducirati v zelo dobrih izkoristkih, najprej s 5 ekvivalenti NaBH4 na silikagelu v brezvodnem IPA, čemur sledi dodatek 0,2 ekv. CuSO4.5H2O in še dva ekvivalenta Boro za zadnji korak do amina. Reakcija je dobro vodljiva in nadzorovana, zato jo je mogoče brez težav povečati na kg.
Zahvaljujem se tudi prijaznemu članu, ki mi je omogočil to raziskavo, saj mi je zagotovil potreben P2NP.