- Joined
- Jun 24, 2021
- Messages
- 1,643
- Solutions
- 2
- Reaction score
- 1,753
- Points
- 113
- Deals
- 666
Fenibut in tramadol
Fenibut je sintetična spojina, ki so jo razvili v Sovjetski zvezi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja kot depresiv centralnega živčnega sistema z anksiolitičnimi (proti anksioznosti) in nootropnimi (kognitivne lastnosti) lastnostmi. Kemijsko je fenibut derivat gama-aminomaslene kisline (GABA), glavnega zaviralnega nevrotransmiterja v možganih, ki zmanjšuje vzburljivost nevronov. Medtem ko sama GABA ne more prestopiti krvno-možganske pregrade, pa spremenjena struktura fenibuta z dodanim fenilnim obročem omogoča, da prestopi v možgane in učinkuje.
Fenibut deluje predvsem kot agonist na receptorje GABA-B, delno pa deluje tudi na receptorje GABA-A. Aktivacija receptorjev GABA-B povzroča pomirjevalne učinke, zmanjšuje tesnobo in spodbuja sprostitev, ne da bi pri tem povzročil močno sedacijo, za razliko od nekaterih drugih GABAergičnih snovi, kot so alkohol ali benzodiazepini. Aktivacija receptorjev GABA-B ima tudi sproščujoče učinke na mišice in lahko zmanjša stres. Zaradi tega mehanizma delovanja se fenibut pogosto uporablja zaradi učinkov proti tesnobi in za izboljšanje razpoloženja.
Poleg učinkov na sistem GABA fenibut modulira tudi dopaminergični sistem. Pokazalo se je, da poveča raven dopamina v nekaterih možganskih predelih, zlasti v striatumu. To prispeva k njegovim lastnostim, ki izboljšujejo razpoloženje, in lahko povzroči občutek dobrega počutja ali blage evforije. Dopaminergično delovanje je tudi razlog za nekatere njegove nootropne učinke, saj ima dopamin ključno vlogo pri motivaciji, pozornosti in obdelavi nagrad.
Fenibut deluje tudi na glutamatne receptorje, zlasti na receptorje NMDA, čeprav so ti učinki manj izraziti v primerjavi z njegovim delovanjem na sisteme GABA in dopamina. Ta interakcija lahko prispeva k njegovim nevroprotektivnim lastnostim in kognitivnim učinkom. Z modulacijo glutamatergičnega prenosa lahko fenibut pomaga stabilizirati razpoloženje in zmanjšati pretirano ekscitatorno nevrotransmisijo, ki je pogosto povezana z anksioznostjo in stresom.
Tramadol je sintetični opioidni analgetik, ki deluje s kombinacijo mehanizmov za lajšanje bolečine. Glavni mehanizem delovanja tramadola je njegovo delovanje kot agonista na mu-opioidnih receptorjih v možganih in hrbtenjači. Mu-opioidni receptorji so del endogenega opioidnega sistema, ki pomaga uravnavati zaznavanje bolečine. Ko se tramadol veže na te receptorje, posnema delovanje naravnih kemičnih snovi v telesu, ki blažijo bolečino, kot so endorfini. To zmanjša zaznavanje bolečine in povzroči analgezijo. Vendar je afiniteta tramadola do mu-opioidnih receptorjev v primerjavi z močnejšimi opioidi, kot sta morfin ali oksikodon, razmeroma šibka, zato je njegova analgetična moč manjša.
Poleg opioidnega delovanja tramadol zavira tudi ponovni privzem dveh pomembnih nevrotransmiterjev: serotonina in noradrenalina. Z blokiranjem ponovnega privzema serotonina in noradrenalina tramadol poveča raven teh nevrotransmiterjev v sinaptičnih razcepiščih, kar poveča njuno razpoložljivost. Tako serotonin kot noradrenalin imata ključno vlogo v padajočih zaviralnih bolečinskih poteh, ki pomagajo zavirati bolečinske signale v osrednjem živčevju. Ta sekundarni mehanizem pomembno prispeva k protibolečinskim učinkom tramadola, zlasti pri nevropatski bolečini, kjer so tradicionalni opioidi lahko manj učinkoviti.
Tramadol se presnavlja predvsem v jetrih z encimom citohrom P450 2D6 (CYP2D6). Pretvarja se v močnejši metabolit, imenovan O-desmetiltramadol (M1), ki ima večjo afiniteto do mu-opioidnega receptorja in tako pomembneje prispeva k njegovim opioidnim učinkom. Različna aktivnost CYP2D6 med posamezniki lahko povzroči razlike v načinu presnove in doživljanju tramadola.
Kombinacija fenibuta in tramadola predstavlja veliko tveganje zaradi njunih prekrivajočih se učinkov na osrednji živčni sistem. Obe zdravili delujeta depresivno, vendar prek različnih mehanizmov, njuna kombinirana uporaba pa lahko okrepi škodljive posledice.
Pri skupnem jemanju teh zdravil se lahko poveča tveganje za hudo depresijo osrednjega živčevja. To lahko povzroči globoko sedacijo, motnje motoričnega delovanja, omotico in upočasnjene kognitivne procese. Še bolj zaskrbljujoče je tveganje depresije dihanja, pri kateri se zmanjša sposobnost možganov za uravnavanje dihanja, kar lahko privede do usodnih posledic, kot je zastoj dihanja, zlasti pri večjih odmerkih ali kronični uporabi.
Poleg tega obe zdravili vplivata na raven serotonina, zaradi česar obstaja možnost serotoninskega sindroma. To je potencialno življenjsko nevarno stanje, za katerega so značilni vznemirjenost, hiperrefleksija, tresenje in spremenjeno duševno stanje. Čeprav je prispevek fenibuta k serotoninskemu sindromu manj neposreden, njegova uporaba skupaj s tramadolom, ki neposredno zavira ponovni privzem serotonina, to tveganje poveča, zlasti pri posameznikih, ki že jemljejo druga serotonergična zdravila.
Druga pomembna nevarnost pri tej kombinaciji so napadi. Znano je, da tramadol zniža prag za napade, zlasti odtegnitev fenibuta pa lahko povzroči napade. Uporaba teh zdravil skupaj lahko poveča verjetnost nastanka epileptičnih napadov, zlasti pri posameznikih z epileptičnimi napadi v preteklosti ali tistih, ki jemljejo druga zdravila, ki prav tako vplivajo na prag epileptičnih napadov.
Nismo naleteli na potrjene podatke o akutnih in smrtnih stanjih, povezanih s to kombinacijo. Hkrati ni znakov vrednih pozitivnih rekreativnih učinkov, ki bi lahko prekrili tveganja te kombinacije.
Na splošno lahko to kombinacijo označimo za eno od malo raziskanih, zato bomo hvaležni za vse informacije, tudi subjektivne, o tej kombinaciji. Hkrati vse uporabnike opozarjamo, da je treba kljub želji po eksperimentiranju in želji po novostih najprej poskrbeti za svoje zdravje.
Glede na zgoraj navedeno priporočamo, da to kombinacijo obravnavate zelo previdno.
Last edited by a moderator: