Dekstrometorfan (DXM) in SSRI
Dekstrometorfan (DXM) je zdravilo, ki deluje predvsem kot sredstvo proti kašlju. V rekreativne namene pa se uporablja zaradi svojega disociativnega učinka. Natančen mehanizem delovanja DXM ni povsem pojasnjen, vendar naj bi vključeval več mehanizmov v telesu.
Eden od glavnih načinov delovanja DXM je, da deluje kot antagonist receptorjev NMDA (N-metil-D-aspartat) v možganih. Receptorji NMDA so vključeni v prenos signalov bolečine in refleksov kašlja. Z blokado teh receptorjev DXM pomaga zmanjšati refleks kašlja, kar vodi v zaviranje kašlja.
Z oviranjem receptorjev NMDA DXM ovira vzbujevalno signalizacijo v osrednjem živčevju. Ta način delovanja je primerljiv z delovanjem ketamina. Namesto da bi sam neposredno antagoniziral receptorje NMDA, deluje dekstrometorfan kot prodrog, ki se pretvori v svoj močnejši metabolit, dekstrometorfan, ki dejansko posreduje disociativne učinke.
Poleg tega lahko DXM vpliva tudi na druge receptorje v možganih, kot so receptorji sigma-1, nikotinski receptorji alfa-3 beta-4 in serotoninski receptorji. Pri slednjih DXM deluje kot neselektivni zaviralec ponovnega privzema serotonina.
Poleg tega DXM v krvni plazmi zvišuje raven adrenokortikotropnega hormona (ACTH) in kortikosterona. Kljub temu da je DXM pridobljen iz morfina, ne deluje kot močan μ-opioidni agonist kot na primer kodein.
SSRI (selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina) so skupina zdravil, ki se pogosto uporabljajo za zdravljenje stanj, kot so depresija, anksiozne motnje in nekatera druga duševna stanja. SSRI delujejo tako, da vplivajo na raven serotonina v možganih.
Serotonin se sprosti iz ene živčne celice in potuje do druge, kjer se veže na določene receptorje in prenaša signale med živčnimi celicami. Po prenosu signala prva živčna celica serotonin ponovno absorbira v procesu, imenovanem ponovni privzem.
SSRI delujejo tako, da blokirajo ponovni privzem serotonina, kar poveča količino serotonina, ki je na voljo v prostorih med živčnimi celicami (sinaptičnih razcepih). To omogoča okrepljeno serotoninsko signalizacijo in komunikacijo med živčnimi celicami.
S povečanjem ravni serotonina SSRI pomagajo uravnavati razpoloženje in lajšati simptome, povezane z depresijo in anksioznimi motnjami. Za dosego vseh terapevtskih koristi je lahko potrebnih več tednov doslednega jemanja SSRI. Primeri SSRI vključujejo:
- Fluoksetin (Prozac): Uporablja se za zdravljenje velike depresivne motnje, obsesivno-kompulzivne motnje (OCD), panične motnje in živčne bulimije.
- Sertralin (Zoloft): Uporablja se za zdravljenje velike depresivne motnje, panične motnje, socialne anksiozne motnje in obsesivno-kompulzivne motnje.
- Escitalopram (Lexapro): Uporablja se za zdravljenje velike depresivne motnje in generalizirane anksiozne motnje.
- paroksetin (Paxil): Uporablja se za zdravljenje velike depresivne motnje, panične motnje, generalizirane anksiozne motnje in socialne anksiozne motnje.
Do interakcije med DXM in SSRI pride predvsem zaradi njihovega vpliva na raven serotonina. Obe snovi povečata raven serotonina, zaradi česar lahko pričakujemo povečano tveganje za razvoj nevarnega stanja, imenovanega serotoninski sindrom. Ta se pojavi, ko pride do prekomernega kopičenja serotonina v telesu, kar povzroči simptome, kot so npr:
- zmedenost
- Agitacija ali nemir
- Povečan srčni utrip
- visok krvni tlak
- Razširjene zenice
- Izguba mišične koordinacije ali trzanje
- togost mišic
- močno znojenje
- driska
- Glavobol
- Tresenje
- Gusarska koža
- V hujših primerih je lahko serotoninski sindrom življenjsko nevaren in lahko povzroči zaplete, kot so napadi, neredno bitje srca in nezavest.
Glede na kompleksne in ne povsem raziskane učinke obeh sestavin te kombinacije je mogoče pričakovati tudi druge neželene učinke.
Če jemljete SSRI po navodilih zdravnikov v obliki tečaja zdravljenja, je vredno zaključiti tečaj in počakati na 2-3 tedne premora, preden postanete pozorni na rekreativno uporabo zdravila DXM.
Glede na vse navedeno priporočamo, da se tej kombinaciji pod kakršnimi koli pogoji izogibate.
Last edited by a moderator: